PIETA
pradedku v spomin
Leto 1914. Ruska fronta.
Nikogaršnje ozemlje.
Iz strelskega jarka na bojno polje
za hip pokuka vojak Florjan Krevs.
Bum! In v tistem trenutku mu topovska krogla
odpihne glavo in njegovo truplo
omahne nazaj,
v krvavo naročje matere zemlje.
Moja Pieta:
Leto 1916, Soška fronta
p
…. in moja:
leto 1944, Mauthausen
Dimitrij
Poslano:
26. 02. 2015 ob 19:11
Spremenjeno:
26. 02. 2015 ob 19:14
pieta in pietà [pietá] ž neskl. (ȃ) um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju
.....Tudi meni je mati zemlja držala v naročju njenega sina, ki je bil moj praded.....
Zelo se dotakne (zaradi vsebine), me zanima zakaj nenaraven vrstni red?
Leto 1914. Ruska fronta.
Nikogaršnje ozemlje.
Iz strelskega jarka na bojno polje
pokuka za hip pokuka vojak Florjan Krevs.
Bum! In v tistem trenutku mu topovska krogla
glavo odpihne glavo in njegovo brezglavo truplo
omahne nazaj,
v krvavo naročje matere zemlje.
Razlog za nenaraven vrstni red je prepost: skoraj vse pesmi, ki sem jih letos objavil se rimajo in imajo metrum. Tako sem zdaj upošteval tvoj predlog in pesem popravil.
Mi je pa všeč, da se ta pesem koga dotakne, kajti ne vem kaj dosti več o svojem pradedku Florjanu kot to kar piše v tej pesmi. Zato je tudi tako kratka, ker nisem hotel bluziti z domišljijo...
lp M
Točno to: tako malo - in vendar dovolj za pesem, še posebej jo zaokroži (dopolni) tudi naslov, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 24. 02. 2015 ob 16:47
- Prebrano 920 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 416.8
- Število ocen: 13