Na nebu v modrini le sonce sameva
in ptički prepevajo hvalnico dnevu.
Le enemu kuhati mulo uspeva,
zgolj eden spet tiho se kuja ob spevu.
Prepričan, da zopet godi se krivica.
Kako se prav njemu lahko to dogaja?
In tarna in tarna, češ kje je pravica?
S pohlepom, zavistjo si dušo napaja.
Se trudi drevo mu napolniti pljuča,
narava ga vztrajno z zelenjem bodri.
Želijo pomagati, nimajo ključa,
nemočno ga spremljajo, ko v njem gori.
Pa vzame sekiro, odide iz koče.
Poseka prav vse, ki se zanj niso vdali.
Še ptičkom na nebu se žalostno joče,
saj niso človeku pomagati znali.
Oh ja hvala! Popravljeno :)
Hvala Dušica, lep dan ti želim :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!