Prenesem pridige
ker njih ni lahko govoriti
ni težko subjektivno
nadirati človeka
z lastnim prepričanjem
brez vedenja
kjer nobena beseda
ni objektivna
ampak je cilj samo
znižati človeka
da si sam višje
gledam v nebo
in končno poslušam
zlato tišino
ko se glasovi umirijo
res pride na vrsto
najlepši letni čas
in pomlad ima rada
zaljubljene
zato te primem za roko
in z občutkom varnosti
grem skozi mesto
v katerem hodiva sama
kot da je kuha pobrala
vse do zadnje žive miši
in vem da bom pogrešala
čas ki nama je dan
morda nekoč
ko bo nebo jokalo
JUR dobro jutro
Ja seveda, seveda sem že in res hvala ti, zatipkala sem se.
Vse dobro,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!