Vrté se brezčasna njena kolesa
okrutno v silnem klokotu.
Na bregu se sklanja trhla cipresa
lomeča na tem obalnem se plotu.
Glej, kak' narašča ta voda, vzkipeva
kako se razliva preko poljane,
kjer žitnice vse so žetve željane!
A voda se peni. Golta, premleva
kot ogenj plamteči slamnato streho
kot ščene dišeče, tolsto mesòvje.
Kot morje sivo, apneno skalovje
tak' reka spira človeško uteho.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!