Kar čez noč, za nekaj tednov,
v mestu utihne direndaj.
Ulice so čisto prazne,
povsod tišina, pravi raj!
Sem in tja, a ne prav blizu,
stoji pomembno policaj.
Tam na oglu, ob mesnici,
(odvržene smeti so vzrok),
pod večer ob polni luni,
mačkov pet si išče obrok.
Sami stari pretepači
in prestrašen mačji otrok.
Vsak dan iz sosednje hiše
gleda Ankica ta shod.
Srček ji močno razbija,
a to je zanjo le povod,
da zavije nekaj hrane
in se odpravi na sprehod.
Ko tako že sedmič pride
nihče se več je ne boji.
Hrano jim v posodo strese
in sveže vode natoči.
Malček ji v naročje zleze;
domov z mladičkom odhiti.
Poslano:
06. 05. 2020 ob 12:55
Spremenjeno:
06. 05. 2020 ob 12:55
* "ma(l)ček ji v naročje zleze, z mladičkom domov odhiti," lepo.
Čestitke.*
Prav prisrčna pesem.
Hvala, Dušica.
Lep, sončen dan ti želim,
Marija
Hvala, Svit,
v upanju, da bo našlo pravi dom čim več zapuščenih ma(l)čkov, te lepo pozdravljam.
Marija
Gregor, v zadovoljsto mi je, da ti je pesem všeč,
sicer sem pa videla, da si tudi ti pisal za otroke (*_*)
Lep dan ti želim,
Marija
lepa zgodbica za otroke v tole pesmici ... všeč ... lp Tanja
Hvala, Tanja, napisana je za otroke, ampak tudi odrasli se lahko zgledujejo po Ankici (-_-)
Lep dan,
Marija
... vem triglav ... prisluhnila sem Ankici čeprav čutim da sem že odrasla tisti otročiček pa še vedno nekje tišči v meni in je bil vesel tvoje pesmi ... enako želim ... Tanja
Draga Katica, hvala za lepe besede.
Vesela sem, da se te je pesem dotaknila
(*_*)
Lep, srečen dan,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!