Razen tebe samega

Hoja po poteh prvih korakov,

tih večer objema staro vas,

v brlogih s spuščenimi roletami

zazrti vaščani.

Večer po nevihti.

Srečam samo njega,

ki me prepozna.

V teh nočeh so barve žive.

Kaj te je prineslo v ta srečen san?

Kakor hitro spustim, prejmem.

Osreči me beseda hvala.

Končno se življenje prebuja iz tavanj in želja.

Kritiziram lahko samo tisto,

česar sam ne zmorem spremeniti. 

Modreci za prihodnost.

Ko umetnost ne bo več mislila, 

bo ministrstvo za ezoteriko,

prenehalo biti ministrstvo. 

Kako se pogovarjaš s seboj?

Tvoj glas je moj. 

Sprejmi obraze živega duha,

tudi, ko se kontroliraš.

Nihče ne gleda,

redko kdo vidi,

razen tebe samega. 

Doroteja Vrbanova

Komentiranje je zaprto!

Doroteja Vrbanova
Napisal/a: Doroteja Vrbanova

Pesmi

  • 05. 05. 2020 ob 21:57
  • Prebrano 477 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 79.2
  • Število ocen: 2

Zastavica