RIBIČ

Hrapav vzdih je obvisel v zraku.

Sonce se je zasidralo v očeh.

Skale so objele

nasedlo, razpadajočo barko.

 

Na njej ti.

Ribič iz nekih drugih časov.

Tam, daleč od vseh,

si si slekel  slano, oznojeno kožo

razbrazdano od sonca in vetra.

 

Po tanki svetlobi

si se med planktonom spustil

v prosojno temino.

Po prostranstvih najgloblje tišine

loviš zlate žarke

dneva in noči.

 




 

nada pecavar

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 05. 2020 ob 11:44

mene je tale  ribič potegnil s sabo ... Ampak sem izplavala, ga pa vidim ... in svetlobo, ki pronica na dno morja ...

  popravi tole - najglobje---NAJGLOBLJE

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
10. 05. 2020 ob 11:49

Hvala, površnost ima rada mlade, lep pozdrav Nada

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 05. 05. 2020 ob 19:42
  • Prebrano 183 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 88.8
  • Število ocen: 2

Zastavica