(priložnostnica)

... in prigrizni.

Izza obzidane Emone

utečem, Karantanec, v ex-spokojnega 

parka direndaj,

kamor pošiljajo na podkovanih vrancih 

dekurijoni postavne modre mladce

marsikdaj.

          Podkev si brž pribijem nad vrata,

          da me sreča ne spregleda, izolata.

Ob rdečem templju, na hribu,

v sojih nadrenjanih šahovskih figur

nebo in zemljo gledam s srcem, sam:

zgoraj igrive oblake žene tlak, 

spodaj trifolium s štirimi peresi

po čudežu v rokah imam.

Lačnemu je poln želodec sreča:

De re coquinaria, z vseh vetrov -

zraven šnita domač’ga hleba zmeri pride prou.

—————————

* https://www.youtube.com/watch?v=lbjZPFBD6JU

Mirjam Dular