Tisti lepi obrazek,

suha koža,

sivi lasje,

polomljeni zobje,

v telesu vojne,

nekaj let,

nekaj bitk,

nekaj težkih preizkušenj,

nekaj žuljev,

ogromno žuljev,

nekaj starih ran, 

ogromno ran po tem telesu,

v vojni,

spomini nanj,

ki ga več ni,

ni več solza,

ni besed,

so le leta vojne,

vojne,

ki ne more več sedet,

zato leže,

počasi,

z eno nogo razboleno,

z drugo roko razboleno,

jaz, vojak pa poleg  nog in rok in sivih las,

oči,

ki povedo,

da pride čas,

moral sem,

moram,

moral bom končati to peklensko bitko,

moral bom z nogami,

a kako,

saj noge razbolene,

vse polne sunkov in tresljajev,

vse se trese,

tresejo se roke moje,

a v očeh zdaj vonjam stiske tvoje,

vojna izpred 300 let,

jaz, vojak pa sem zaklet,

ji pomagam težko vstati,

rečem ji,

da moja mati,

da hudo je,

da boli,

ona zdaj nekje sedi,

ona sredi tiste vojne,

a pripravim ji voziček,

ta voziček bolečine,

v vojni, ki nikdar ne mine,

majka, peljem te k zdravniku,

k zdravniku,

k vojaku,

saj te zunaj bom počaku,

daj,

obleci se in greva,

kam pa greva,

ne, ne veva,

v avteku je pretoplo,

v kabini vse svetlo,

peljem mamo kdo ve kam,

ji pomagat več ne znam,

je zdravnik odklenil tista vrata,

tiste duri,

kar tako,

saj preveč bilo težko,

v vojaških nje očeh,

v polomljenih zobeh,

je pronical plašni smeh,

mati,

moja ljuba mati,

saj ne moreš kar ostati,

sredi črne ofenzive,

tvoje noge,

stare, sive,

starko hitro sem peljal,

moj načrt pa je ostal,

jutri,

naj bi se zgodilo,

a nikoli pripetilo,

jutri nekaj le ostalo,

nekaj cunj in nekaj volne,

nekaj zglodanih kosti,

nek nakit,

ki ga več ni,

gledal sem v svetlobo sveč,

gledal sem v tisto peč,

v sveči je pepel ostal,

v vojni sem se spametval,

ona pa je v svoje lačno žrelo,

vzela vojno,

mojo mater,

ni bilo,

ne vem, kako,

tista zmešana pošast,

mojo mamo jedla,

slast,

nisem mogel se zjokati,

mati pa me gledala pred vrati,

sinek moj,

ja kakšen si?

solzne tvoje so oči....

mati, moja ljuba mati,

pajčevine so med vrati,

tisti stvor pa je ostal,

le spomin in ne načrt,

moja mama,

jaz pa strt.

mladi umetnik