Čez tisoč let
Zeleni listi,
rumeni listi,
rjavi listi.
Tanko zrcalo na površini
in odsevi ... nešteti odsevi.
Bela debla,
siva debla,
črna debla.
Debela razbrazdana koža
in toplina ... toplina mrtvega drobovja.
Spomini tisočletij ujeti v koreninah,
stotine odmevov utišanih v mahu.
In njena ostarela roka
na skodelici sladkanega čaja.
Kot pravljica, v kateri je treba skozi stoletni gozd (osamo, premišljevanje), da se zaveš (svojih) korenin in vsečasja ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana! :)
Zelo lepo, čestitke!
O, hvala Tom, me veseli, da ti je všeč! :)
Zelo lepa pesem, čestitam
lp, dušica
Hvala Dušica, me veseli, da ti ugaja! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 29. 04. 2020 ob 23:03
- Prebrano 685 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 208.51
- Število ocen: 10