NEBO JE MODRO

V sodobnosti nam čas beži,

človek vsak, brez počitka sem ter tja hiti.

Zviška pa nebo nas opazuje,

čudi se, zakaj tako norimo vsi,

sprašuje se, kaj nas zalezuje.

Nebo od zgoraj nam modruje.

Od jutra do večera spremlja nas ljudi,

zvesto soncu je, po svetu mu sledi.

Pred mrakom nam zaželi mirno noč,

prikliče zvezde, ki krasile bodo temo.

Nebo hoče, da odpravimo se k počitku, povrnit moč,

na žalost le človek umirajoč

storil tako bi izjemo.

Nebo modruje nam z vso vnemo.

Ljudje prebrisani nebu smo se skrili,

nedolžnemu opazovalcu sebično mu gorje storili.

Oči prekrili z oblaki, ki sivijo,

ušesa preglasili z letali, ki brnijo.

Njegovih čistih cest se polastili,

v meglo se zavili, od zvezd se poslovili.

Zdaj nebo nad vso zmedo človeško miruje,

ve, da mir bo našel tisti le,

ki čas si vzame in ga opazuje.

Nebo je modro,

moder človek ga občuduje.

pesnikjure4