zavite linije vlečejo senco nad mesto
slišim krila ptic
in piš vetra
ki odriva nevihto
poti so vse bolj skupaj
srečevanja niso več odmev
le dotiki so nekje v daljavi
objemam drevesa
in se prepuščam valovanju trav
Pesem, ki pomirja ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!