Pod lastninjenim soncem

neskončni prostorčki



v vekomaj dolgi 

spomini na eno trpeče telo




zajete sape piskajo 

zrakaboječo tankost

in tapecirana ogledala

zrcalijo molitve iz mrtvih kotov




neskončni prostorčki




na veke vekov

ob rojstvu izbičanih oporok

 

obličja pohabljena

na razdedinjeno surovino

in prošnje za vse potrebe

zalivajo razmočeno prst




neskončni prostorčki 

 

mrliških vežic za bivanje




pod lastninjenim soncem




v imenu očeta



prelivate kri moje krvi na oltarju



na pultih na mizah

 

z zvezdicami

 

in sina



oprašujete mojo rodovitno maternico


za močne kosti

izmolženo dostojanstvo

 

 

posilstvo za posilstvom za zlorabo

pomor za pomorom za ugrabitvijo



v tetrapaku

prednarezano

 

 

in svetega duha

prosite

 

za strah

pred grehom

 

 

kontrolirana atmosfera

 

vakuuma

 

 

in krščena reka



po vaših imenih



ki samo poplavlja

ki samo poplavlja

ki samo poplavlja



po vaši svobodni volji 



drage sestre in bratje




sem slepa pega 

v spovednici vsemogočne vrste

 

Berja Manik

Berja Manik

Poslano:
29. 04. 2020 ob 09:36

Pesem je nastala za Pesniški turnir 2020. V njej skušam problematizirati specizem v rimskokatoliški cerkvi (kako prav ali ne je, da to počnem v prvi osebi in se tako posredno kot avtorica postavljam v vlogo živali, je stvar nadaljnjega diskurza, ki je vsekakor potreben).
Iz tega razloga se skozi celo pesem vije cerkvena metaforika in deluje kot nekakšna pridiga, s čimer sem še dodatno želela izpostaviti dvoličnost cerkve, ko pride do pravic živali.

Navdih za pesem je bila osebna izkušnja, ko sem kot najstnica predlagala, da bi se med mašo prosilo ne samo za vse trpeče ljudi, temveč tudi za vse trpeče živali in naletela na (milo rečeno) gluha ušesa. 


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Berja Manik
Napisal/a: Berja Manik

Pesmi

  • 25. 04. 2020 ob 12:36
  • Prebrano 473 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 34.3
  • Število ocen: 2

Zastavica