Sem mislil, da se že več kaj ne da; in evo, haiku, ki se lepo spogleduje z originalnostjo. Fino, fino, Poetesa Irena!

Prijeten pomladni večer ti želim,

Sašo

Lepa hvala, Sašo

naj bo kljub vsemu prava pomlad

lp

i

Molčijo, s tem dosti povedo  ...

Lep haiku.

Lp, LB

Hvala, Lidija.

Tudi če so iz železa, ne iz zlata ... :)

Čestitke k izboru haikuja za kratko pesem pomladi 2020 z utemeljitvijo uredništva:

Pred nami je haiku, ki riše veliko večjo sliko, kot se zdi na prvi pogled. Kljuka priča o vratih, ta o prostoru, ki razpada, ki se je izgubil v nekem času in se sedaj razprostira kot pozabljena klet, zapuščena hiša ali zgolj vhod v neko davno pozabljeno skrivnost. Potem je tukaj rja, znanilka minevanja, vendar ne popolnoma običajnega, temveč minevanja brez pozornosti, nekaj, kar se spreminja daleč od človeškega pogleda. Ko se le-ta pojavi, pa je že tam, kot opomnik, da smo očitno proces rjavenja spregledali. Vendar nas tukaj haiku pospremi za še en razmislek naprej – nekdo je vendarle prišel, ko je bila kljuka že pozabljena in rja razrasla. Odtis neke roke je tako tudi odtis vrste vprašanj, ki se nam ob spremljanju kljuke porajajo. Mi kot bralci namreč stopimo v prostor veliko kasneje, vidimo lahko preplet prostora, časa in človeškega dotika, vse skupaj pa nam izriše popolno sliko minevanja. Pesmi tako uspe zarisati prostran prostor in čas, ki pa je nakazan zgolj z miniaturno mojstrovino – kot se za haiku tudi spodobi. (Helena Z)

Hvala Uredništvu.

Hvala, Ana.

In hvala Helena, za vseobsegajoč komentar.

<3

objem vsem

pi

Spoštovana poetesa, Irena,

bravo za pronicljivo sliko, ki v tem čudovitem haikuju res na široko odpira vrata očem, ki hočejo videti preko preteklosti tudi v prihodnost.

Čestitam izbranki za kratkico pomladi  (*_*)

Lep dan, Marija

Irena, čestitke ob izboru za pesem pomladi! Odličen haiku! :) 

Lep večer,

Ananda

Marija in Ananda, nalepša hvala.

<3