prelijem se v glas
da lahko zajadram v veter
da zmorem iti preko
brez vprašanj in odgovorov
da ujamem dihe žalosti
preden se zaklenejo vame
da kriki nemoči
ne ostajajo tam zadaj
da v glasu prebudim
vso tišino ki jo premorem
da vidim skozi sebe in zvezde
tisto kar je večje in neoprijemljivo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!