Odmev v Sobani

Stal sem v temni sobani,

nič nisem videl,

nič nisem slišal,

vse sem lahko le v mislih orisal.

 

Bilo je samotno, temno,

Zato sem sobano vprašal glasno:

 

Srčno hlepim po družbi ljudi,

ali resnično vsi so že šli?

 

Odvrne sobana: že šli, šli …

 

Čemu so me tukaj pustili,

ko so me vendar ljubili?

 

Vpije sobana: ljubili, ubili …

 

Nisem še našel na prosto prehoda,

ali iz tebe res ni izhoda?

 

Sobana ihti: ni izhoda, izhoda …

 

V tebi; sobani globlje od jam,

ostal sem pozabljen in sam?

 

Joče sobana: sam, sam …

daris đufarović

brankicab

Poslano:
22. 04. 2020 ob 11:17

Zelo lepa pesem...Sobana ihti: ni izhoda, iz     hoda …

Zastavica

koni

Poslano:
22. 04. 2020 ob 13:06

… vse, kar je lepega, je prav, da delimo z drugimi, tudi pesmi … hvala, ker Odmev v Sobani deliš  z bralci, tudi z menoj;)))

lp, koni

Zastavica

daris đufarović

Poslano:
22. 04. 2020 ob 13:13

brankicab, koni, hvala za mnenje :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 04. 2020 ob 08:56
Spremenjeno:
26. 04. 2020 ob 08:57

Pesem, ki sede v trenutni vsakdanjik ... ko je ves svet za posameznika velika prazna sobana.

Lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

daris đufarović
Napisal/a: daris đufarović

Pesmi

  • 22. 04. 2020 ob 10:53
  • Prebrano 498 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 138.14
  • Število ocen: 7

Zastavica