Eno samo štrcljasto drevo
na ramenih nosi tristo kilovoltov,
eno samo štrcljasto drevo, golo
kliče Ne odhajate prav vsi,
ne puščajte me samega,
ko ugaša dan, ko grom preti.
Poslano:
19. 04. 2020 ob 19:55
Spremenjeno:
28. 09. 2021 ob 21:57
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Uf, tako odlična kontradikcija. Pa ne samo na pomenski ravni, ki jo lahko beremo kot metaforo za slehernika, ampak tudi na slogovni, ko se ravno prav vrine rima dramatičarka. :)
Čestitke,
H
Hvala, Helena.
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!