(Ne)Moč
Eno samo štrcljasto drevo
na ramenih nosi tristo kilovoltov,
eno samo štrcljasto drevo, golo
kliče Ne odhajate prav vsi,
ne puščajte me samega,
ko ugaša dan, ko grom preti.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Uf, tako odlična kontradikcija. Pa ne samo na pomenski ravni, ki jo lahko beremo kot metaforo za slehernika, ampak tudi na slogovni, ko se ravno prav vrine rima dramatičarka. :)
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 19. 04. 2020 ob 19:55
- Prebrano 592 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 92.38