veter mi skuštra lase
sonce objame
vode odplaknejo ime
postanem kot vse
kar se rodi iz zemlje
kar zacveti
in omahne v jesen
med vsem
kar poimenuje človek
kot da bi lahko ostalo
v besedi
rada imam ta svet
rada imam ljudi
brez velikih imen
brez njih vem
kaj sem
ko me poišče tvoja dlan
in se med kožami
brez lažnosti
rodi svetloba
ko vse drsi
kot pesek iz peščene ure
zrno jaz
in zrno ti
Bila bih najsretnija osoba na svijetu da mogu biti tvoja pjesma.
Lagana, a prepuna teško uhvatljive istine.
❤
Hvala, draga Nikit
v resnici je vse zelo enostavno :)
<3
Podoba drsenja skozi življenje (kot zrnca peska skozi grlo peščene ure) se mi zdi še posebej zgovorna, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana, da si videla, koliko je ura :)
Obračaj se <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!