Lidija, prosim če lahko vržeš uč še na ta sonet in predlagaš popravke.
Seveda me bo veselilo sodelovanje in mnenje ostalih članov, ki pišete v verzih.
Nestrpno čakam predlogov za popravke (*_*)
Marija
Super luna
To noč na nebu plava svetla luna.
Sam Vitez, če prišel bi iz Cordobe,
bi videl njene zveznate obrobe
in njen obraz iz belega baržuna.
Takrat, ko jahal v dalno je Cordobo,
in slutil smrti dih v sebi. Nesrečo,
takrat je gledal lepo to podobo.
Veliko, svetlo, a srhljivo rdečo!
To noč, pa dekle na balkonu sanja,
s srebrnimi očmi od hladne lune.
Obraz prepredajo boleče sence,
ko vidi okrog nje te bele vence.
Zakaj lepota jo tako presune?
Misli težke si iz glave izganja.
Evo, Marija, tukaj sem. Če me ne bi opozorila na delavnico, soneta ne bi opazila. Vedno me opozori, ok?
To noč na nebu plava svetla luna.
Sam Vitez, če prišel bi iz Cordobe,
bi videl njene zveznate obrobe
in njen obraz iz belega baržuna.
Takrat, ko jahal v daljno je Cordobo,in slutil smrti dih v sebiin in v sebi slutil smrtni dih, nesrečo,
takrat je gledal lepo to podobo.
Veliko, svetlo, a srhljivo rdečo!
To noč pa dekle na balkonu sanja, to noč /brez vejice/pa dekle na balkonu sanja,
s srebrnimi očmi (od hladne lune.) (od hladne lune)???Obraz prepredajo Obraz mračijo ji boleče sence,ko vidi okrog nje te svetloba v krogu plete bele vence.
Zakaj lepota jo tako presune?Misli težke si iz glave Iz glave misli težke si izganja.
A pa je to že zaokrožen sonet?
Poslano:
19. 04. 2020 ob 02:20
Spremenjeno:
19. 04. 2020 ob 12:14
Lidija, prav imaš. Res sem imela v mislih bolj dolgo varianto, oziroma še en sonet, ki pa bi zopet obravnaval težave, ki nas trenutno tarejo.
Sedaj pa sem si premislila. Menim, da je zaenkrat dovolj jamranja, zato sem spremenila naslov in sonet zaključila lirično-romantično.
Sicer mi zadnji verz ni najbolj všeč, vendar mi trenutno ne pade na pamet prava rima.
Romantična luna
in v sebi slutil smrti dih, nesrečo,
takrat je gledal lepo to podobo.
Veliko, svetlo, a srhljivo rdečo!
To noč pa dekle na balkonu sanja.
Svetloba v krogu plete bele vence
in v pas se ji lovijo mehke sence.
Pod svetlim mesecem ji bit ogreva
ljubezen mlada, ki jo vso preveva.
Kri kipi ji vroča od brbotanja.
urednica
Poslano:
19. 04. 2020 ob 08:12
Spremenjeno:
19. 04. 2020 ob 08:12
Ne
kri kipi ji vroča od brbotanja
Ampak
ji vroča kri kipi od brbotanja
Vsak prvi zlog vseh verzov MORA biti nepoudarjen!
Takole, še dva lepotna popravka, potem pa v objavo.
Zadnji verz dam v tretji kitici na drugo mesto in spremenim poudarek (•_•)
Lidija, hvala za navodila in za dvom o zaokroženosti pesmi.
Po vsebini je sedaj nastal čisto drug sonet, ampak meni je všeč!
Romantična luna
To noč na nebu plava svetla luna.
Sam Vitez, če prišel bi iz Cordobe,
bi videl njene zveznate obrobe,
in njen obraz iz belega baržuna.
Takrat, ko jahal v daljno je Cordobo,
in v sebi slutil smrti dih, nesrečo,
takrat je gledal lepo to podobo.
Veliko, svetlo, a srhljivo rdečo!
Super, fino, da si osnutek dala v delavnico, nastal je lep, zaokrožen sonet :)
Komentiranje je zaprto!