Ne bojte se me
tudi ko sedim
v družbi vil
in ugasnjene zvezde.
Naučil sem se lepih ljudi
lepo se starajo
in grdo vedno in povsod
s seboj nosite nevaren strup.
Ne bojte se me
tudi ko se barantam s smrtjo
za več dni in leta plus
ne bojte se moje drznosti
ki nosi ime nevihta
ker sem feniks
Zaugojim večno in rojen sem iz pepela
kjer nihče ne ve o meni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sanja Atanasovska
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!