Bil je,

vendar ne bo več,

junak,

junaški,

avantgardni junak,

ki mu je vsak,

gi gleda ga v prebliskih,

junak,

ki se hvali,

da so ga poznali,

kot ikono nemorale,

plezal je na goro, stolp, nebo,

pazil je,

da vse bilo tako,

tako hudo,

da ustavil se ob vodi,

kupil dva žetona,

žetona za vodo,

v vodi pa ščuki dve,

junaku,

kam pa gre,

junak,

kot da je prehodil reko modro,

kot da je nag po breznu surfal,

za en požirek kalne vode,

voda pa ga vpraša,

voda zamerljiva,

junak,

saj nisi plaval reke,

saj nisi plezal gore,

saj tega nihče drug ne more,

pa bodi ti junak,

na,

tu imaš požirek vode,

potem pa hiti z zahtevo,

da kažeš pred menoj to revo,

hodi hitro do noči,

sicer škratek te ulovi,

ta junak je res odšel,

v grmovje med maline,

pa po gobe in gobane,

pa na prestol tam na stolpu,

stolp pa je v vsej zadregi,

gledal ga,

junaka,

le adijo mu je rekel,

glej ga,

takega junaka,

ki včasih na bedaka,

je spominjal,

zdaj živi med škrati,

med goro in pred zoro,

ki sreča ga in ga povpraša,

kje je tista tvoja sreča,

a junak požirek vode,

in izpljune recital,

ki ga še nihče poznal,

nihče pa,

počakaj malo,

se mudi mi in kmalu bo zaropotalo,

ti pa živi v prešuštvu,

da,

kar bodi ti junak,

jaz pa pojdem,

pojdem tiste lepe gore,

po najhujše nočne more,

a junak se rdeč obrne,

situacijo prevrne,

na vrh skale se usede,

nag je,

lep in brez besede,

naj ga smrtni pajek piči,

naj ga bičajo vrag in hudiči,

nekaj školjic in meduze,

nekaj,

kot da so tri muze,

vse prelepe,

čisto nage,

in junak,

pa dva bedaka,

med skalovju so junaki,

nagi, vroči, prepoteni,

ta junak in dve migreni,

pridejo še tri norčije,

noč prav hitro se privije,

k junaku z rezilom,

ki rezila ni poznal,

malo se zahihital,

se obrnil in odšel,

ves vesel je on zapel,

kaj mi palca bo junaška,

kaj mi palca bo beraška,

kaj bo palca mi debela,

ki utripat je pričela,

kje pa sploh so nage babe,

tiste lepe,

tiste črne,

ki še vrag jih ne obrne,

ki jih križ še ne pokriža,

pajek se jim ne približa,

saj junak nekje je skrit,

v temi skriva svojo rit,

na ramenih težki križ,

križ na kombiju je belem,

reče mu,

takoj te pelem,

videl boš še tri junake,

v zastarani kmetiji,

med junaki v svinjariji,

kombi hitro se odpelje,

zajček si privošči zelje,

za veselje.

mladi umetnik