ZVEZDNATO NEBO

 

Zagledati se v zvezdnato nebo,
da meglice se zvrtijo,
rišejo vzorec,
se v njem valijo.
Zvezde oživijo,
se izgubljajo v svilnatem oblaku.
Na desni luna se odkrije,
veličastno svoj prihod najavi,
pokrajino ujame, jo omami.

 

Cipresi se priklonita nje kroni,
nje spletičnam,
ki se uglasijo,
vseh deset,
v čarobno rimarijo,
malo nočno poezijo.

 

Pod temnimi goramì,
krošnjami dreves,
mesto je zaspalo.
Le svetilka tu in tam,
kjer spancu se upira
mati, ki že drugič v noči svojega doji otroka,
nesrečno usodo mladi vdovec objokuje,
ciganka ob sveči zre v lunin krajec, prerokuje.

 

V spokojnosti nočì
po pomladi zadiši.
Vonj cvetočih mandljev.
Razkrije drevja se podoba.
Zvezd svetloba
zapadla je kot prvi sneg
in se ulovila v veje,
rodila cvetje
v svetleče roza, v belem.

 

Visoko nad oblaki svet
skrbno čuva prav vsak cvet.

TanjaT

Komentiranje je zaprto!

TanjaT
Napisal/a: TanjaT

Pesmi

  • 07. 04. 2020 ob 06:28
  • Prebrano 356 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 56
  • Število ocen: 2

Zastavica