Revež za večno

Daleč v daljavi ugledam zaklad, 

glasba, v srcu veselo zagode.

Želim si tja steči, zavriskal bi rad!

A s prvim korakom v pasu me zbode. 

 

Zareže me vrv, vode poznane, 

preteklost me kliče naj vrnem se k njej. 

Toplina udobja točko zadane, 

hrepenim, da vse spet bilo bi kot prej.

 

Se vrnem nazaj, potlačim otožnost, 

mirno ležim, požvižgavam si "srečno". 

Preženem zaklad, preženem priložnost,

v zvezde zapišem: revež za večno! 

Bor

Matej Krevs

Poslano:
04. 04. 2020 ob 19:00

požvižgavam si "srečno". a ma kakšen pomen da si dal v narekovaj?

Zastavica

Bor

Bor

Poslano:
05. 04. 2020 ob 18:39

Ker v resnici človek, ki se vrne v cono udobja, namesto, da bi šel novim izzivom naproti, ni srečen, ampak prestrašen. To "srečno" požvižgavanje je utvara pred realnostjo, bežanje pred izzivi življenja. Bežanje nazaj v svoj udoben, varen mehurček.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Bor
Napisal/a: Bor

Pesmi

  • 03. 04. 2020 ob 18:57
  • Prebrano 380 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 34.4
  • Število ocen: 3

Zastavica