Pesnici bi voleli da znaju,
da li mogu večno
sanjati o beskraju?
Koliko vremena treba,
da im misli postanu prazne
i rime trezne, šuplje, prozaične?
Iako se možda čini da te
sasvim obične misli,
ponekad liče na skulpture,
klasične, od kamena;
(doduše, pristigle odnekud,
izvan poznatih stvari i vremena).
Izvajane rukom nejasne siluete
što se sapliće o bledu
svetlost mesečine,
opijena.
Hvala na ovako lepom prevodu ...
Nije ništa izgubio od verodostojnosti;
......
Hvala za tako lep prevod ...
Nič ni izgubil kredibilnosti
Lp, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!