Lenobno pretaka se jutro tja v reko;
v to reko zavesti in v reko nadzora.
Želim le, da dan bi premagal prepreko,
v objemu noči se mi zdi kakor môra.
Odkar se je svet kar naenkrat ustavil,
pristal ves bolan v časa tesni je zanki,
s preteklostjo vsak rad bi končno opravil,
pobegnil na svetlo zagatni neznanki.
Ta starka koščena ne da nam oddiha,
ponoči nam v glavi čepi kakor sova.
Brez zraka, obrambe in prav brez navdiha,
je tukaj tunel brez luči, groza nova!
Sedaj smo kot vešče, luči nas slepijo
in kaj bo potem, ko še te pregorijo?
Lepa slika aktualnosti.
Bodi mi zdrava!
lpb
Hvala, Branka.
Bodi lepo v sončnem dnevu in ostani zdrava!
Marija
Vsekakor, Katica, prišel bo konec, a kot je videti, se ne bomo nič naučili.
Vse se bo odvijalo še bolj noro naprej.
Škoda, pa tako lepo priložnost imamo.
Lep dan in ostani zdrava!
Marija
... takole, objavljam drugo, daljšo varijanto.
Spoštovana urednica Lidija, hvala za spodbudo, vesela sem, da imam sedaj dva soneta.
Lep pozdrav, ostani zdrava!
Marija
Čestitke za vztrajnost in potrpežljivost, Marija. Sonet je obliko dobil v delavnici. Mislim, da se dodelava in preigravanje vedno izplača.
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/146131/korona_sveta#komentar258381
:)) res je, delavnice so odličen primer
sodelovanja med člani tega portala,
ampak za končni izdelek (celo dva), se lahko zahvalim le tebi.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!