Kdo bi vedel
kdaj bo konec
življenjske muke
kdo lahko priseže
da smrt ne bo sejala
več od danes naprej
kdo je ugotovil
kako ravnati s strupom
da ga izniči
in pošlje v pekel
a nekoč pride ta dan
v jutrih bo znova vozil
avtobus na delo
in smrt bo samo še
grenek spomin
na prehojeni čas
ki utripa z rdečo
in straši
prašna je pot
in spomin skoraj obledel
vsak začetek je težak
a ta bo srečen
všeč mi je ko se nek pesnik/ ali pesnica odloči za eno temo in jo ponavlja v neskončnost, v svetovnem primeru je bil to Paul Celan ki je napisal nebroj pesmi na temo holokavsta, ti (in tudi jaz sem na dobri poti, in to mislim resno, morda nama je tako usojeno) boš postal poet koronavirusa par excellence
Lp M
Matej Krevs lepo pozdravljen
Traja in traja, ni videti še danes konca...
in ne pomnem takšnega virusa, priznam se počutim negotovo...
Mogoče je res, preveč misli vzame in traja ves dan.
Lepi in zdravi dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!