Alkimist
Ob šumenju vetra se pozibavam,
lahek kot pero s trenutkom zlit.
S silnicami večnosti odtavam,
tok me vzame, vodi me usode nit.
Prepuščam se miru, vse je le eno,
svetà govorica pozna ne besed.
Srce, nikdar več ne boš zapuščeno,
ljubezen stopila poslednji je led.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
- 18. 03. 2020 ob 17:08
- Prebrano 441 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 35.28
