nevidna gostost
polni čistino nad polji
široko odprte oči
bolščijo v hrumeča kolesa
seme strahu
pada na plodna tla
ko bo nebo pestovalo misli
jim bo pustilo
da jih veter
nosi v daljave
ko bo nebo pestovalo misli
jim bo pustilo
da jih veter
nosi v daljave
lp, lidija
krasno in nežno izpovedana grda in težka resnica
ostani doma
Snov, ki jo v teh časih vsak po svoje melje. Lepo, da je moka v tej izvedbi iz mlina poezije
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!