Bila je rdeča.
Bila je tudi bela.
Mogoče je bila rdeča in bela hkrati.
Mogoče ni bila nič od tega.
Mogoče se je samo sprenevedala.
Mogoče je samo strmela.
Mogoče se je smejala.
Mogoče se je smejala in jokala hkrati.
In je bila tragično smešna.
In je bila tragikomično smešna.
In je bila groteskno smešna.
Torej je bila stol.

Bog ve.
Bog ni.
Bog še včasih ni.
Bog še večkrat ni.
Bog še neskončno ni.

Od zavisti
žerjavi letijo,
in veverica zlate lešnike zoba.

Marko Nežič