nebo v svinčenih odtenkih
ždi nad glavami bližnjih gora
potemneli zrak
zaduši vse krike negibnih ptic
vse bolj moten je pogled
na prostranstvo ovito v pozen mrak
ki kot starka sključena na pragu hiše
molči in čaka
na poslednje žarke
ugašajoče plamenice
Pesem, ki iz mraka lušči podobe ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!