Enkrat
si utrgaš
sveta za celo dlan.
Da ga nato prenašaš pod jezikom.
Kakor brusni kamen.
Ter v pljučih.
Zdrizasto snov. Težek dih.
Dolgo, dolgo.
A ga vendarle moraš izkričati v zemljo.
Tedaj, ko vnovič postaneš
čisto svoj najdisvet.
Všeč mi je, le beseda pač se mi zdi odveč ... premisli,
lp, Ana
Poslano:
12. 03. 2020 ob 08:40
Spremenjeno:
12. 03. 2020 ob 08:41
Ana, najlepša hvala za komentar.
Zdaj, ko si opozorila nanjo, se tudi meni zdi kar malo odveč,
zato jo brišem.
Lp, albin
Pesem o iskanju in nadenju samega sebe, čestitke,
Ana
Čestitke k izpostavljeni pesmi s sporočilno vrednostjo in
lp, koni
Poslano:
13. 03. 2020 ob 08:26
Spremenjeno:
13. 03. 2020 ob 08:28
Koni, najlepša hvala za tvoje besede in čestitke.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Poslano:
13. 03. 2020 ob 08:27
Spremenjeno:
13. 03. 2020 ob 08:27
Ana, prav lepo se zahvaljujem.
Resnično sem vesel.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!