
Enkrat
si utrgaš
sveta za celo dlan.
Da ga nato prenašaš pod jezikom.
Kakor brusni kamen.
Ter v pljučih.
Zdrizasto snov. Težek dih.
Dolgo, dolgo.
A ga vendarle moraš izkričati v zemljo.
Tedaj, ko vnovič postaneš
čisto svoj najdisvet.
Všeč mi je, le beseda pač se mi zdi odveč ... premisli,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala za komentar.
Zdaj, ko si opozorila nanjo, se tudi meni zdi kar malo odveč,
zato jo brišem.
Lp, albin
Pesem o iskanju in nadenju samega sebe, čestitke,
Ana
Čestitke k izpostavljeni pesmi s sporočilno vrednostjo in
lp, koni
Koni, najlepša hvala za tvoje besede in čestitke.
Zelo me veseli.
:)
Lp, albin
Ana, prav lepo se zahvaljujem.
Resnično sem vesel.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!