Brez dlake

Streljal sem kozle
in vrgel puško v koruzo,
iz katere moke ne bo kruha.

 

Pa sem šel s trebuhom za kruhom
in se kruha zarečenega nažrl.

Četudi se naslikanega kruha ne da jesti,
je brez dlake na jeziku šlo kot po maslu.

 

To sicer ni bilo moje maslo,
a sem bil ves maslen,
ko so me z drobtinami plačevali.

 

Čeravno je za mišjo dlako manjkalo,
da bi dlake cepil, nisem imel jajc
za iskanje dlake v jajcu ali igle v senu.

 

Zato sem iz navade, ki je železna srajca,
pobral šila in kopita in šel iskat srajco srečnega človeka.
A sem našel le luknjo v zakonu in rešilno bilko:
hudičevo travico. Od presenečanja so mi lezle
oči iz duplin, ko so mi hoteli zlesti v rit nebodigatreba,
dokler mi ni mačka jezika snedla.

 

Grd kot žabji pildek sem se vrtel okrog svoje osi,
kot mačka okrog vrele kaše in se igral sam s sabo
kot mačka z mišjo, kar mi je nagnalo strah v kosti,
zataknjene v grlu, ko sem se žrl zaradi velikih rib, ki male žro.

 

A vedel sem, kam pes taco moli
in v katerem grmu tiči zajec,
saj sem glodal znanje kot pes kost
in se ga nalezel kot berač mraza.

 

Pa sem ga pihnil njej na dušo,
ki me je vzela v paco kot novinarsko raco.
Znašel sem se pod lupo in vrag je vzel šalo
kar z levo roko, zato sem moral vzeti noge pod pazduho,
pot pod noge, svoj cilj na muho, sebe na piko
in še besedo sem si vzel s konca jezika.

 

Potegnil sem sicer krajši konec, ki pa ni bil konec sveta,
a ker sem imel glavo na pravem koncu,
mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jo ucvrl kot zajec
na kakšen drug konec, kjer bi bil brez konca in kraja
na koncu z živci, z lučjo na koncu tunela,
v katerega prihaja zadnji vlak, ki bi ga kmalu zamudil.

 

Pa sem obmolčal kot riba na suhem,
le gola formalnost samega sebe v slabi koži,
ne da bi jo nosil naprodaj, četudi bi kričal,
ko da me devljejo iz kože, saj sem se počutil,
kot da sem v tuji koži in res sem dobival kurjo kožo
od vsega tega, dokler nisem skočil iz kože
ves gol golcat kot cigansko siroče
in se nasmejal na vsa usta, kot cigan belemu kruhu.

 

Zdaj me nič več ne mrvi in nič me ne grize,
od konca do kraja sem vse prežvečil
in končno izpljunil na plano,
nasmejan do gluhih našpičenih ušes,
nekje bogu za hrbtom, kjer mali bogovi,
hvala bogu, boga za jajca držijo -
pa najsi gre tudi vse k vragu,
ga prime za roge in pošlje hudiču v rit.

 

Konec koncev je vseeno,
četudi naredim iz vsega tega
celega hudiča ali hudiča in pol.

 

Le kdo za vraga bo pa vedel,
da vam ne lažem kot pes teče
in da nisem ves čas namesto,
da bi tulil z volkovi, le kozle streljal
in metal puške v koruzo, našpičenih,
kosmatih ušes in vesti, ki grize in peče,
četudi brez dlake …

Tomaž Mahkovic

koni

Poslano:
09. 03. 2020 ob 15:44

Tomaž, tale je pa res brez dlake … inovativna pesem, sestavljena iz prave zaloge utečenih besednih zvez,  me je s hudomušnim prizvokom dodobra nasmejala;

… "glodam tvoje znanje kot pes kost"

in te lepo pozdravljam,

koni

Zastavica

DragoM

Poslano:
09. 03. 2020 ob 18:18

Pregovorov,kot da bi jih vrak naprdel.

Dobra je ta!!!

Lp, Drago 

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
10. 03. 2020 ob 08:46

hvala, koni, vsi smo skolažirani iz takih in onakih pregovorov in rekel - tudi tebi vse lepo


Drago, ja, jih je nasral nekaj ;-)

lp

Zastavica

triglav

Poslano:
10. 03. 2020 ob 11:45

To mi je pa všeč  (*_*) ... 

... in veš kaj, spomnil si me na staro mamo, ki je (čeprav skromna ženica), velikokrat vpletala v svoje govorenje raznorazne reke, pregovore in nauke.

 Lep dan, Marija



Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
11. 03. 2020 ob 09:25

Hvala, Marija.

Ja, včasih so dosti več tovrstnih modrosti natrošali in jih tudi upoštevali ;-)

lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 03. 2020 ob 18:32

Zelo zanimiva pesem iz fraz. Kaj pa vejice (mislim na ločila ;)?

Lp, Ana

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
12. 03. 2020 ob 15:05

Ana, saj me poznaš, pri z ločili ločeno delujemo ;-)


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 03. 2020 ob 17:56

Jaz bi jih takole namestila:

Brez dlake

Streljal sem kozle
in vrgel puško v koruzo,
iz katere moke ne bo kruha.

 

Pa sem šel s trebuhom za kruhom
in se kruha zarečenega nažrl.

Četudi se naslikanega kruha ne da jesti,
je brez dlake na jeziku šlo kot po maslu.

 

To sicer ni bilo moje maslo,
a sem bil ves maslen,
ko so me z drobtinami plačevali.

 

Čeravno je za mišjo dlako manjkalo,
da bi dlake cepil, nisem imel jajc
za iskanje dlake v jajcu ali igle v senu.

 

Zato sem iz navade, ki je železna srajca,
pobral šila in kopita in šel iskat srajco srečnega človeka.
A sem našel le luknjo v zakonu in rešilno bilko:
hudičevo travico. Od presenečanja so mi lezle
oči iz duplin, ko so mi hoteli zlesti v rit nebodigatreba,
dokler mi ni mačka jezika snedla.

 

Grd kot žabji pildek sem se vrtel okrog svoje osi,
kot mačka okrog vrele kaše in se igral sam s sabo
kot mačka z mišjo, kar mi je nagnalo strah v kosti,
zataknjene v grlu, ko sem se žrl zaradi velikih rib, ki male žro.

 

A vedel sem, kam pes taco moli
in v katerem grmu tiči zajec,
saj sem glodal znanje kot pes kost
in se ga nalezel kot berač mraza.

 

Pa sem ga pihnil njej na dušo,
ki me je vzela v paco kot novinarsko raco.
Znašel sem se pod lupo in vrag je vzel šalo
kar z levo roko, zato sem moral vzeti noge pod pazduho,
pot pod noge, svoj cilj na muho, sebe na piko
in še besedo sem si vzel s konca jezika.

 

Potegnil sem sicer krajši konec, ki pa ni bil konec sveta,
a ker sem imel glavo na pravem koncu,
mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jo ucvrl kot zajec
na kakšen drug konec, kjer bi bil brez konca in kraja
na koncu z živci, z lučjo na koncu tunela,
v katerega prihaja zadnji vlak, ki bi ga kmalu zamudil.

 

Pa sem obmolčal kot riba na suhem,
le gola formalnost samega sebe v slabi koži,
ne da bi jo nosil naprodaj, četudi bi kričal,
ko da me devljejo iz kože, saj sem se počutil,
kot da sem v tuji koži in res sem dobival kurjo kožo
od vsega tega, dokler nisem skočil iz kože
ves gol golcat kot cigansko siroče
in se nasmejal na vsa usta, kot cigan belemu kruhu.

 

Zdaj me nič več ne mrvi in nič me ne grize,
od konca do kraja sem vse prežvečil
in končno izpljunil na plano,
nasmejan do gluhih našpičenih ušes,
nekje bogu za hrbtom, kjer mali bogovi,
hvala bogu, boga za jajca držijo -
pa najsi gre tudi vse k vragu,
ga prime za roge in pošlje hudiču v rit.

 

Konec koncev je vseeno,
četudi naredim iz vsega tega
celega hudiča ali hudiča in pol.

 

Le kdo za vraga bo pa vedel,
da vam ne lažem kot pes teče
in da nisem ves čas namesto,
da bi tulil z volkovi, le kozle streljal
in metal puške v koruzo, našpičenih,
kosmatih ušes in vesti, ki grize in peče,
četudi brez dlake …

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
14. 03. 2020 ob 12:45
Spremenjeno:
14. 03. 2020 ob 12:45

Se strinjam, Ana ;-)

Hvala in LP

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
14. 03. 2020 ob 13:53

No, in zdaj jo lahko brez dlake med črkami na tipkovnici podčrtam, čestitke,

Ana

Zastavica

Tomaž Mahkovic

Poslano:
15. 03. 2020 ob 07:33

hvala ti, Ana ;-*

Zastavica

DragoM

Poslano:
15. 03. 2020 ob 12:23
Spremenjeno:
15. 03. 2020 ob 12:24

Čestitke in lepo nedeljo!

Drago

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 09. 03. 2020 ob 12:22
  • Prebrano 359 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 61.9
  • Število ocen: 5

Zastavica