V jasnem jutru
me zbudi
ptič na veji
poje besede
ki jih počasi
dešifriram
po svoje
izgleda kot da bo
srečen dan
ko se bo začel
zares bodo besede
jasne in dokončne
nič več ne bom zmogla
jih olepševati
in jim dodajati zlatega roba
a do takrat je še čas
in ptič v moji domišljiji
poje arijo
kot da bi pel
v operi
zato sem srečna
pa tudi za domišljijo
ki jo še premorem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!