Lučka sredi teme

Na temni, temni ulici,

sredi mrzle zimske noči,

pod črnim templjem lučka gori,

svetilka,

kandelaber,

lestenec,

reflektor,

manualni konektor,

znotraj pa dekle sredi teme,

sredi teme brez svetlobe,

brez luči,

dekle begavih oči,

dekle, ki gleda v temo brez svetlobe,

zbegano deluje to dekle,

raztreseno je,

trese se v tej temi brez luči,

nato pa vžigalnik se prižge,

kresne prvič,

kresne in znova kresne,

dekletova roka se turobno zatrese in vžigalnik pade na tla,

pod svetlobo sredi temne, temne noči,

dekle se strese,

odtava nekam,

po hudniku,

mimo dvigala,

na stranišče,

kjer le dve školjki - dva zijala,

dvoje ogledal in pipa,

kapljica vode,

tople in mrzle vode,

topla - rdeča,

hladna - modra,

dekle pa - zmedeno, izkušeno, vzvišeno,

v ogledalu nekaj se zasliši,

neke besede,

nekaj fascinantnega,

nekaj pomirjujočega,

dekle pomirjeno zajoče v ogledalo,

za katerim drugo dekle stoji,

oblečeno v zapeljivo perilo,

izgleda zamedeno,

gleda v debelega možaka z očali,

s pisalom v roki,

z besedami na jeziku: Izgini! Lajdra! Beži proč! Spokaj se!

na drugi sttrani ogledala,

pod ogledalom umivalnik in pipa,

poleg nje pa kad,

polna gorke vode,

kopalne soli,

peneče kopeli sredi noči,

ob svetlobi v temi,

ko dekle svoje kodre razpusti, 

se pomiri in sleče,

v temni noči,

brez moči,

voda topla,

milo je dišeče,

dekletovo telo pa hrepeneče,

na suhi koži brazgotine,

predolgi nohti, izbokline,

dekle sredi noči išče temo, steklo in črepinje,

išče toplo pokrivalo,

a ne ve kam ga je dalo,

v veliki banji topla voda,

poleg banje pa posoda,

v njej le pasji so briketi,

daleč,

daleč stran pa drugi dve dekleti,

pošteno sta zadeti,

dobro zapacani,

pražnje oblečeni in nasmejani,

na jezikih jima besede: Izgini! Lajdra! Poglej se, kakšna si! Cipa!

dekleta več ni,

obleče se,

se sleče in odhiti,

do svetilke,

po katero starec visi,

nemo gleda,

lica bleda,

usta suha,

nato se izbruha,

z besedo,

z denarjem,

v temi dekletu ponudi tri stvari,

nekaj svetlobe,

močne svetlobe,

močnega ognja,

da dekle lahko zaspi,

ob njem,

v njegovem avtu,

na sedežu v temi brez luči,

dekle se zasmeji in gleda,

kako ji pokajo kosti,

kako ji glava razpada,

dekle pa se tolaži: Saj sem še mlada,

saj bi še rada......

mladi umetnik

Komentiranje je zaprto!

mladi umetnik
Napisal/a: mladi umetnik

Pesmi

  • 09. 03. 2020 ob 04:43
  • Prebrano 383 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 29.2
  • Število ocen: 2

Zastavica