*
ko bo padlo
belo drevo
v svojo senco
se bo prva misel
pokrila z zadnjo
in lok ustnic
zapel na obrvi
*
takrat bo stekel
potok iz grozda
v pol kozarca
novega vina
trepet trte
bo pozabil pomlad
in jesen
na gregorjevo
*
zamrl bo zvok
ki je poljubil
in odmrla bodo ušesa
ki so slišala
*
srce bo izpraznilo
kar so si umišljale oči
in plesišče
bo znova pripravljeno
*
sveže
preorano polje
bo prerasla
lakota
*
takrat
se bo odprl zapah
in izpustil
metulja
Pesem prepletanja in preobrazb, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 07. 03. 2020 ob 12:42
- Prebrano 491 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.27
- Število ocen: 9