BREZ GLASBE

 

V zraku čutim korake menihov.

Molitev tišine se prepleta z našimi gibi.

 

Spuščam se z vrvice.

Izpiham misli, ki se razpršijo

v puhaste regratove lučke.

Telo se premika samo od sebe,

postanem gibka osmeronoga.

Z lahkoto spreminjam oblike,

plazim se vmes, kjer se zdi, da ni nič.

Napihnem se v barvast milni mehurček

in počim. Skoraj neslišno. 

 

Razpršim se na vse strani

in zadišim kot vijolica.

Srečam se z vonji drugih.

Drsijo vame in jaz v njih.

 

Uležem se pod drevo.

Pomnožena.

 

nada pecavar

Komentiranje je zaprto!

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 07. 03. 2020 ob 10:25
  • Prebrano 128 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 136.45
  • Število ocen: 5

Zastavica