V zraku čutim korake menihov.

Molitev tišine se prepleta z našimi gibi.

Spuščam se z vrvice.

Izpiham misli, ki se razpršijo

v puhaste regratove lučke.

Telo se premika samo od sebe,

postanem gibka osmeronoga.

Z lahkoto spreminjam oblike,

plazim se vmes, kjer se zdi, da ni nič.

Napihnem se v barvast milni mehurček

in počim. Skoraj neslišno. 

Razpršim se na vse strani

in zadišim kot vijolica.

Srečam se z vonji drugih.

Drsijo vame in jaz v njih.

Uležem se pod drevo.

Pomnožena.

nada pecavar