Oči zaspane se teži vdajo,
prevzame te mir, spokojnost, tišina.
Vlak je prispel na poslednjo postajo,
vse naokoli neskončna praznina.
Stopi v neznano, predaj se svetlobi,
z nasmehom na licu sapa pohaja,
nikoli več ne predaš se grenkobi,
zaslužen počitek večno naj traja.
Pogrešal te bom. Tvoje šale, tvoj smeh.
Nauke, smernice, tvoje modrosti.
Solze hvaležnosti v mojih očeh,
spremljajo te skozi pot do prostosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!