KONJI GALOPIRAJO V KROGU
V najini sobi je pusto,
ne grejejo več pogledi.
Glasovi. Tihi so in medli.
Prežvečene besede molčijo.
Res ne vem,
zakaj še delava norca iz sebe.
Na stekleni mizi
zagledam odsev tvojega obraza.
Ne čutim ne zmage, ne poraza.
Popijem zadnji požirek čaja.
Med nama sta hladni skodelici.
Med njiju vržem adijo.
Praznine prepolni sta merici.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 05. 03. 2020 ob 11:02
- Prebrano 333 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 74.77
- Število ocen: 6
