Reka

Tristo 

ni niti na pol poti do 1001.

Besede so konzumirane,

zgodbe počrpane.

Pišem pesem brez besed,

pišem jo s spolom in z duhom,

pišem o romantizirani davnini,

o utopični prihodnosti,

o nedolžnosti bilk

in o pretresenosti src,

ki jih avtobus vozi v neznano.

Z obče-razumljivimi kretnjami

kažem brezčasno pantomimo,

kajti sporočilo pesmi

je občutek,

ki so mu besede kvečjemu odveč.

Pišem, da se zližejo

jeziki.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
05. 03. 2020 ob 05:56

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
05. 03. 2020 ob 05:56

Zastavica

nemesis

Poslano:
05. 03. 2020 ob 13:59

lepo, občuteno :-)

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
05. 03. 2020 ob 16:44

Hvala, nemesis

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 03. 2020 ob 09:11

Pisanje in tok reke - všeč mi je to vzporejanje in način, kako si to ubesedila, čestitke,

Ana

Zastavica

naprimerjanez

Poslano:
07. 03. 2020 ob 09:38

   super zaključek.

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
07. 03. 2020 ob 11:56

Ana in eeeRu, hvala obema.

Mirjam

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 05. 03. 2020 ob 05:55
  • Prebrano 365 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 97.14
  • Število ocen: 4

Zastavica