Zelo si želim okleniti roke
okrog najljubšega drevesa,
da vdihnem njegovo svežino,
da občutim njegovo svobodo.
Zelo si želim kričati v veter,
izkričati vse neizrečene besede,
ki zamolčane in potlačene
trohnijo v kotičkih moje zavesti.
Zelo si želim samo stati v dežju
sredi poletnega travnika,
da mi solze umijejo iz oči vse slike
moje nemirne podzavesti.
Zelo si želim naslikati prihodnost,
prihodnost, ki postane resničnost,
če vanjo brezpogojno verjameš,
tako kot verjamem v tebe in sebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!