OSAMLJENOST
Deportiran v arboretum kot živa rastlina.
Prignan od lastnega obupa na solo sprehod,
po peščenih poteh, skozi neozeleneli drevored;
na desni Jurski park, na levi rozarij,
brez papeških vrtnic, brez njihovih cvetov.
Vse je še tako suho, tako ne-v-cvetu,
kot v meni, ubito.
Umikam se nasproti prihajajočim parom,
otrokom obračam hrbet,
spreminjam smeri hoje,
pletem lastni labirint osamljenosti,
tu, v botaničnem vrtu sveta.
Srečujem tudi druge redko poseljene žive rastline,
solo sprehajalce, solo duše, ti niso
videti tako melanholični kakor jaz.
Navadili so se, navadili na tole
koncentracijsko taborišče rož, taborišče dreves.
Samo naslov bi spremenila in pa črtala besedo skratka,
lp, Ana
Evo, popravil,
lp, M
Še oz. izbriši, čeprav se pesem iz hladnega opazovanja preobrne k razpoloženju p. s. (in ga poudari), vseeno take besede niso kaj prida za pesem (se mi zdi), lp,
Ana
evo, sem oz. nadomestil z brez
Pesem o osamljenosti, ki se dotakne osamljenih delov bralske duše, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 04. 03. 2020 ob 16:29
- Prebrano 652 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 65.2
- Število ocen: 5