jednom davno
kad je tvoj glas
još bio sladak
govorila si
da smo jedno bez drugog
samo dvije napola prazne čaše
i tek spojeni
mi smo savršeni
jer ljubav je posuda ispunjena do vrha
zar ne?
Oduševljen tvojim riječima
godinama sam se izlijevao u tebe
sve dok se moja čaša nije skroz ispraznila
a bio sam tako savršen
napola pun
Brak definitivno nije Božja priča, zar ne?
Bravo avtorju pesmi, pesmi ki jih rada berem že dalj časa ...lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Speculum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!