Ana
gnalo jo je
kakor žeja vseh popotnikov v puščavah
šla je
z mezincem okrog tankih korenin
kjer se je vraščala v staro
ko je zrak med njenimi poljubi ovenel
od strupa iz tlečih zapečkov
je vlekla k sebi zapuščeno zemljo
da v njej zasidra svoj ostanek
a bodika in pelin sta se ovila
kakor kačon iz raja preko ograd
pogreznjenih v domača polja
kjer med lesami pozvanja zvon
najprej kot trkanje na vest
kot tih šepet svarenja
kasneje kakor kladivo na žebljih krste
kot da je niso zdavnaj pokopali
ker je živela
in črne rute kimajo –
ravno zato
Morda naslov (naj se s pesmijo razkrije to ubijanje) in pa: svarjenje,
lp, Ana
Ni vsaka Ana Kareninan, a vsaki ženski je nekaj Ane
Ana v ženskah
Anin krik
Hvala, Ana :)
urednica
Poslano:
07. 03. 2020 ob 09:15
Spremenjeno:
07. 03. 2020 ob 09:15
Anina pot ali pa samo Ana?
Lp, Ana
ja, verjetno res le Ana, saj je sinonim za 'anevanje' žensk
hvala
Lp
pi
Čestitke k pesmi o usojenosti in neizbežnosti in odzivih nanjo ...
lp, Ana
Res je kot si zapisala Irena. Le najti se je potrebno v vrsticah, se morda zamisliti in stopiti ven iz preveč podobnosti. Ali pa tudi ne. Ima usoda prste vmes? Ja veliko tega dopuščajo te vrstice, Irena.
lp, ajda
Hvala, draga urednica :)
Hvala, draga Ajda
malo usoda, malo smelost, pa kot praviš, še marsikaj ...
Lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 03. 2020 ob 15:44
- Prebrano 793 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240.33
- Število ocen: 14