Počivaš
počivaš
na mehkih oblakih
njenih maslenih stegen
rajši bi pil bistre studenčnice
iz tipkanega naročja plemenite
ki so jo poslali kot kurirko
da bi se s teboj pogodila
v odprte dlani bi ti nasuli
rimanih verzov
kot ničvrednih kovancev
da bi jedel iz zapisane roke
in imeli bi te raje
kot vse svoje sinove
kot vse svoje vnuke
kot vse svoje
- mrtve črke
kot raztreseno zapisane blede stihe
ki zlati plešejo v mrliški vežici
na žalnih trakovih
medeninaste zlatnike
bi v tolažbo
položili v zevajoče dupline
pod jezik pa nasuli ostrega peska
vsako potovanje ima svojo ceno
bi talar koj primaknil pušico
noge pa bi postajale vse bolj
vse bolj nemirne
želiš si večno
kot življenje dolgo noč
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 13. 06. 2009 ob 21:35
- Prebrano 841 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320
- Število ocen: 10
