Za tisto jutro bi prisegla, da je bilo sivo. Ni slišala ptic, ki so se oglašale v olistani hrastovi krošnji. Tudi potoka, ki je žuborel nekaj metrov stran, ni zaznavala.
Brezvoljno se je vlekla navkreber.
Ne strmina, teža skrbi ji je upočasnila korak.
Potem ju je zagledala. Ustnice so se ji razlezle v nasmeh, ko jima je zaželela: „Dober dan!“
na stezi
ženska in dete
dvoje sonc
Srečanje, ki spremeni dan ... lep haibun, čestitke,
Ana
Ivanka, saj veš, da vedno preberem vse in, da me vsakokrat navdušiš … ampak, tokrat pa brez poklona in iskrene čestitke ne gre. Vsebina in oblika izpovedanega sta segli globoko, saj razvlečen nasmeh ob pogledu na "dvoje sonc" dobesedno vidim in čutim.
Z lepimi pozdravi,
Breda
Poslano:
02. 03. 2020 ob 22:22
Spremenjeno:
02. 03. 2020 ob 22:24
Dvakrat hvala, Katica!
Hvala, Ananda!
Ana, najlepša hvala za črtici in komentar!
Hvala, Breda! Tudi sama rada berem tvoje pesmi, žal sem v zadnjem času v velikem zaostanku.
Haibun je do zadnje črke resničen, zato mi izredno veliko pomeni. Res sta mi tistega dne Sonci, ki sem ju srečala na stezici, polepšali dan in mi vsaj za nekaj časa odgnali bolečino.
Iskrena hvala vsem za za dotik!
Lp, Lea - Ivanka
Najlepša hvala vsem, ki ne berete! To mi veliko pomeni.
Kot vedno, Ivanka - avtentična, doživeta. Čestitke.
LP, mcv
mcv, hvala za lep komentar! Res doživeto ... imam nekoliko težke čase ...
Oprosti, ker sem pozna z odgovorom, ko se hočem sem prijaviti pride vedno kaj vmes.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!