Prgišče volčjih jagod smo

pojedli iz sošolčeve dlani.

Potem smo se začeli slačiti

in halucinirati.

Bil sem že doma, v postelji,

ko sem videl prikazni,

poklicali so dežurnega zdravnika,

rekel sem mu: Beethovnova pahljača.

On pa me je pogledal v kot frnikula

velike zenice in zapovedal: na izpiranje!

Tam sem se ljubil s cevjo in ogljem.

Tri medicinske sestre so se smejale

mojim, od davljenja, pridobljenim solzam.

Zjutraj sem s težavo bral časopis,

vse črke so bile kakor ugreznjene v papir,

uriniral sem dolgo, v intervalih.

Toda proti večeru sem zopet postal pismen,

spet sem normalno opravljal malo potrebo,

Beethovnova pahljača pa mi je še dandanes uganka.

Matej Krevs