BLIŽINA
skozi sivino se spušča megla
prekrije tišino nad zemljo
včasih si tako bela
kot so bila nekdaj polja
potujem po poteh
na tvojem obrazu
gladkost robov
zaniha strune
z očmi se naslonim nate
rahlo pripreš veke
čutim mokroto
tvoje sape
Kako lepo, Igor!
Lep pozdrav,
Majda
Tako zelo blizu, nikita.
Najlepša hvala, Majda.
To je,kar nam manjka -bližina! Ljudje se oddaljujemo od soljudi in
človek postaja otok.
Lepa pesem.Čestitke!
Lp, Drago
Čuječe misli, hvala Drago.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 21. 02. 2020 ob 20:30
- Prebrano 459 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 198.51
- Število ocen: 10