BITKA PRI SISKU

1593

Vojske sultana Murata

pod poveljstvom Hasan-paše

so se pred trdnjavo Sisek

že v treh letih tretjič zbrale.

Zvon cesarski se oglaša

vsak dan trikrat in kristjane

kliče, drami, da bi v bitki

porazili Turke strašne.

20 000 se jih zbralo

je pred vrati te trdnjave,

naših je zgolj  za tretjino -

še en dan - in Sisek pade!

Na dan svetega Ahaca

sine svit krvave zarje,

boj se vname, boj srditi,

ah, ne boj - mesarsko klanje!

od krvi je vsa rdeča

voda Kolpe, Odre, Save.

vkliki, psovke, kriki alah,

slišijo se miljo daleč,

hrup pištol, mušket, kanonov

in pa jekla tresk, zvenčanje.

že turki nas zmagujejo,

ah, že vpijejo: Dajanmek!

zdaj spahiji napadli bok

so pešadije hrvaške

in s pešci anatolskimi

so zagozdili jih v škarje.

umika se pehota vstran,

v tem oddelek janičarjev

požene se za njo in že

zašvistijo krive sablje.

a zdaj so Karlovčani tu

in kranjska konjenica, vse

kar pride jim nasproti stre

z biči, s kiji, z mečevanjem.

kakor vihar kdaj razbesni

se naenkrat sredi gmajne

da debla padajo, tako

zdaj od gozda te armade

za možem pada mož, dokler

kozji rog jim ne ukaže:

Umik, in Turki v beg na vrat

na nos se poženo, saj v tem

se je čez Kolpo zrušil most,

kam zdaj? nazaj - v vodo? na breg?

čuj vzkliki na pomoč indat,

ravsanje za zrak, grgranje

in klici milosti: Aman!

a vse zaman - globoka je,

globoka reka Kolpa tod

in golta, srka, grabi vse,

kar zaide v njeno strugo:

ljudi in konje, handžarje.

Od turbanov in fesov vsa

že pisana gladina je,

kaj kmalu jih odnesel tok

bo po Kolpi vijugaje

v reko Savo, ki se izliva

v strugo Donave počasne

ta pa v Črno morje širno,

kjer sprehaja vzdolž obale

Sultan s svojimi se paži,

tja zdaj tovor ta ravna se

z njim gre črna vest, novica:

premagana, končana je

armada tvoja, strašni car,

končan je osmanski zdaj sen.

Matej Krevs