Ojme, fant pred ogledalom,

ojme, fant v zrcalu temnem,

oj, ves dan se opazuje,

oj, ves dan motri le sebe.

- Oj, povej, zakaj to dela,

oj, povej, zakaj se grebe.

- Zalo, oj, dekle, želim si,

zalo, oj, dekle iz Rijeke,

pa mi na obrazu rože,

čudne rože so vzcvetele,

takšnega me pa vesela

pač ne bo dekle iz Rijeke.

- Kakšne pa sploh so te rože,

kakšno pa sploh je to cvetje?

- To so bele, gnojne rože,

to je zlobno, bolno cvetje,

ki mladost greni mi rano,

ki mori mi šolske dneve,

da ne upam ven iz hiše,

da bojim se lastne sence

oj, ta moja mlada leta,

oj, mladosti zarje temne.

Ojme, fant pred ogledalom,

ojme, fant, čemu se grebeš?

Kmalu bo mladost minila,

kmalu bo pozeblo cvetje,

ki ti cvete na obrazu,

ki te zdaj mori vse dneve.

Oj, da bi že preminila,

oj, da se znebim te peze!

Matej Krevs