v sladkobnem vonju kronic
za domačo njivo
kjer težke sedajo
rjave grude
na prsi
v ožarjenih kosmih
natrganih oblakov
slanih juter
neizbrisnih
vsebinah predalov
spomina
ki me vso
kakor lava
požira vase
v prvem utripu
večernice
utrujenem labodu
ki je zaspal
z glavo zarinjeno
med bele peruti
sredi leska
temnega jezera
v silnih sapah
toplega vetra
ki se je vzel
od nikoder
v tišini
mrzke noči
povsod
in nikjer
najdem tebe
Ljubezen se kar vleče, vsak dan nas požira "kakor lava". Vsakič znova ugrabi tistega, ki jo vidi, kako se zrcali v vseh stvareh.
Čestitke,
Luka
Poslano:
20. 02. 2020 ob 14:58
Spremenjeno:
20. 02. 2020 ob 14:59
Hvala Luka, ta pesem se je spisala iz velike bolečine.
Pozdrav, Petra
Petra, sem začutil. Včasih je pesem največ, kar se da storiti. Včasih je pesem dovolj.
Veliko miru ti želim,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!